Zvok je tisto, kar slišimo. Vsi zvoki nastanejo zaradi nihanja teles.
V vsakdanjem življenju pravimo, da je zvok tisto, ker govorimo, slišimo,
pojemo itd. Ni težko spoznati, da je zvok v zvezi s tresenjem. Glasilke v grlu
se tresejo, ustnice trepetajo, struna na klavirju ali kitari se tresejo itd.
Tresenje se prenese na zrak, zračni delci zanihajo, nihanje zraka se razširi v
vse smeri.
Na primer veter povzroči premikanje listov na vejah. Premikanje listov
premakne molekule v zraku in molekule zanihajo. To nihanje imenujemo zvočno
valovanje, ki ga s sluhom zaznamo. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti
človeka pri delu (učenju, poslušanju učitelja) in škoduje njegovemu zdravju ali
počutju. Hrup je lahko naravnega (grmenje, bučanje slapa) ali umetnega izvora
(hrup, ki ga povzročajo otroci v telovadnici).
Zaznavanje zvoka
Ko zvočne zgoščine zanihajo
bobnič, se valovanje prenese na slušne koščice (kladivce, nakovalce, stremence)
in prek teh do polža. V polžu so številne slušne čutnice z mnogimi dlačnicami,
ki se s pomočjo pretakanja tekočine v polžu vzdražijo. Te dražljaji se
prenesejo na čutilna živčna vlakna in potujejo po možganskem živcu do središča
za sluh v možganih.
Hrup
Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Razlika med zvokom in hrupom je odvisna od poslušalca in okoliščin. Rock glasba je za nekoga prijeten zvok, medtem ko je za drugega lahko to neprijeten hrup. Dojemanje zvoka je torej odvisno tudi od trenutnega razpoloženja posameznika. To velja tudi za šolo. Znano je, da zvok manj moti tistega, ki zvok povzroča kot tistega, ki na zvok nima vpliva, ampak ga samo doživlja.Na primer kričanje otrok manj moti otroke kot tiste, ki ga poslušajo. Hrup je nevaren za sluh, še zlasti, če mu je oseba dolgo in pogosto izpostavljena.Glasnost zvoka
Pri hrupu je treba upoštevati tri ključne vidike:• kako glasno je?
• kako dolgo oziroma koliko časa smo vzpostavljeni hrupu?
• kako blizu oziroma na kakšni oddaljenosti smo od hrupa?
»Glasnost zvoka« za obravnavanje in merjenje hrupa običajno navajamo kot »raven zvoka« ali »raven hrupa« in jo izražamo v enotah decibeli - dB. Daljša izpostavljenost hrupu nad 90 decibeli povzroča postopno okvaro sluha.
Hrup v dB
|
Učinek
|
0
|
komaj slišno s človeškim ušesom
|
65
|
pogovor
|
70
|
restavracija, polna gostov
|
75
|
gospodinjski pripomočki in naprave
|
80
|
promet v mestu
|
90
|
podzemna železnica, kosilnica, motorno kolo,
traktor
|
95
|
električni vrtalni stroj
|
100
|
mizarska delavnica, stroji
|
110
|
motorna verižna žaga (izpostavljenost ne sme
trajati več kot 15 minut, sicer pride do okvare sluha)
|
Hrup v dB
|
Učinek
|
120
|
sirena rešilnega avtomobila, pnevmatski vrtalni stroj, letalo pri
pristajanju
|
140
|
letalo pri vzletanju, rock koncert, pirotehnični izdelki
|
V šolah lahko včasih presegajo mejo 85 dB, vendar le občasno, med odmori
ali med uro športne vzgoje, kar pa ne predstavlja nobenih zdravstvenih
obremenitev sluha, razen če bi bili temu dolgo časa izpostavljeni. Moramo pa
tudi vedeti, da šole izpolnjujejo pravilnik o zvočni zaščiti stavb, ki
predpisuje, kako mora biti šola zgrajena in kako akustično opremljena, da ni v
njej preveč hrupno.
Hrup na letališčih
Hrup je nevaren, posebno v bližini letal, in letališko osebje, ki dela ob
vzletni stezi, mora včasih nositi zaščitne naušnike. V bližini letališč se
jakost hrupa dvigne na okrog 90 dB, kar je dovolj, da zaduši vsak pogovor. Kilometre
naokrog, pa lahko dosega jakost 80 dB, kar je enako močnem prometu. Nevšečnosti
pri pristajanju so hujše kot pri vzletu. Pristajajoče letalo leti dalj časa
nizko nad zemljo in ustvarja visoko, moteče cviljenje. Pri vzletu se letalo strmo
dvigne in prizadene manjše območje pod sabo; poleg tega je njegov hrup bolj
zamolkel. Nove vrste reaktivnih letal z izjemo nadzvočnih imajo tišje motorje
in včasih prizadenejo le desetino tistega območja, ki so ga napolnila s hrupom
starejša letala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar