ZVOČNO ONESNAŽEVANJE

Vpliv na človeka

Zvočno onesnaževanje okolja lahko povzroči nejevoljo in jezo, povišan krvni tlak, stres, slušne motnje, izgubo sluha, motnje v spanju in druge moteče učinke.Hrup je vsak nezaželen zvok, ki – če je preglasen – lahko škoduje zdravju.

Takole pravi pri raziskavi na temo zvočno onesnaževanje:

»Pri zvonjenju cerkvenih zvonov gre za impulzni pa tudi tonalni hrup, ki sodita med najbolj moteče kategorije hrupa. Takšna vrsta hrupa je na splošno bolj moteča kot stalen vir hrupa, na primer šumenje vode. Tudi promet je manj moteč, čeprav ni stalen vir hrupa, a se spreminja z bistveno manjšo dinamiko. Impulzni hrup pa je – to je splošno dokazano – zdravju bistveno bolj škodljiv in za človeka sila težko sprejemljiv. Ta hrup je kot na primer streljanje ali pa hrup, ki ga povzročajo delavci na gradbiščih, ko nabijajo po železu ali razbijajo kamnine z raznimi orodji,« pravi dr. Ferdinand Deželak, vodja laboratorija za fizikalne meritve pri Zavodu za varstvo pri delu, ki se s hrupom profesionalno ukvarja že 30 let in je na fakulteti za strojništvo doktoriral prav iz impulznega hrupa.

           

Dr. Deželak poudarja, da taka vrsta zvoka povzroči resne zdravstvene okvare, te pa so lahko neposredne ali posredne. »O neposrednih slušnih okvarah zaradi hrupa zvonov lahko govorimo, ko ravni hrupa presegajo 80 decibelov, medtem ko lahko tudi nižje ravni predstavljajo določeno tveganje nastanka posrednih zdravstvenih okvar. Hrup, ki ga človek nima pod nadzorom, namreč nanj deluje stresno, posledice stresa pa se kažejo predvsem na nevrovegetativnem in kardiovaskularnem sistemu,« opozarja dr. Deželak.

(http://www.dnevnik.si/slovenija/cerkev-brani-hrup-a-ga-imenuje-pesem-zvonov-video)

Tehnologija, ki bi ublažila ali odstranila hrup

Za zmanjšanje hrupa na cesti lahko uporabimo številne strategije kot npr: uporaba zvočnih ovir, omejitev hitrosti vozil, spremembe v teksturi asfalta, omejitve za težka vozila, uporaba prometnih kontrol, ki bi zmanjšale zaviranje in pospeševanje. S pomočjo računalniške animacije, lahko predvidijo, kje je hrup najbolj problematičen in tako posledično tudi ukrepajo. Stroški vgradnje takega modela so lahko nizki, pod pogojem, da iščemo rešitve že v fazi planiranja cestne povezave.

            Hrup letal je lahko zmanjšan do določene mere z oblikovanjem tišjih motorjev, kar je bilo v središču pozornosti že v letih 1970 in 1980. Ta strategija je prinesla omejeno, vendar opazno znižanje zračnega  onesnaževanja. Spreminjanje poti letov in časov v dnevu, ko letala vzletajo in pristajajo, je prineslo pozitivne posledice za prebivalce v bližini letališč.

Izpostavljenost delavcev hrupu na delovnem mestu je pod drobnogledom od leta 1930. Spremembe vključujejo ponovno oblikovanje industrijske opreme in fizičnih ovir na delovnem mestu.

Obstaja tudi nacionalna organizacija Noise Free America, ki se bori proti zvočnemu onesnaževanju.

Vpliv hrupa na živali

Hrup živalim povzroča stres. Ovira jih pri odkrivanju plena oz. pri izogibanju plenilca. Hrup se vmešava tudi v živalski zvočni sistem komuniciranja, živali se v okolju težje orientirajo.

(povz. http://goo.gl/pT7vni)

Vidne posledice

·         Zvočno onesnaževanje je povzročilo smrt določenih vrst kitov, ki so se preselili na plažo, da bi se izognili glasnim zvokom vojaškim  sonarjev.

·        Nekatere vrste ptic, ki živijo v glasnih naseljih, spreminjajo svoje napeve v višje zvoke, da jih ne preglasi mestni vrvež. To jih za samičke naredi manj privlačne, saj imajo one rajši nizke tone.

·   Sove morajo dobro slišati, da si lahko ulovijo plen. Hrup jih moti in onemogoča prehranjevanje, kar lahko vodi v izumrtje.