ANALOGNO - DIGITALNA PRETVORBA

Zvok je v naravi v analogni obliki, v obliki valovanja in je neprekinjen. Ker v računalniku potrebujemo digitalno obliko, moramo analogni signal zvoka pretvoriti v ustrezno digitalno obliko.
            Zvok postaja pomembna sestavina kvalitetne multimedijske aplikacije, saj z njo pridobimo na dramatičnosti in dinamičnosti posredovanja informacije.
Funkcija mikrofona je, da zvočno valovanje spreminja v ekvivalentno nihanje napetosti.  

Pri zvoku se srečamo s pojmi kot so frekvenca vzorčenja (ang. samplingfrequency), hitrost zajema (ang. bitrate) in stiskanje (ang. compression).

Postopku pretvorbe analognega signala v digitalno pravimo vzorčenje, ki jo opravimo s pomočjo analogno/digitalnih pretvornikov.
Pri vzorčenju moramo izbrati vzorčevalno periodo (T), ki določi časovni razmik med posameznimi vzorci.
Za zvok ponavadi uporabimo naslednje frekvence vzorčenja:
·       44,1 kHz,
·       32 kHz,
·       22,05 kHz in
·       11,025 kHz.
Frekvenca vzorčenja 44,1 kHz označuje CD-kakovost, medtem kot 32 kHz predstavlja radijsko kakovost zvoka.


S hitrost zajema povemo koliko fizičnega prostora namenjamo zapisu ene sekunde zvoka in jo izražamo v bitih. Pri hitrosti zajema 384 Kb/s, na primer, dobimo CD-kakovost zvoka, medtem ko s 192 kB/s dobimo kakovost stereo radijskega programa. 



Ker pri digitalizaciji potrebujemo zelo veliko fizičnega spominskega prostora potrebujemo stiskanje. Poznamo brezizgubno in izgubno stiskanje. Pri izgubnem stiskanju algoritem odstrani tiste informacije izvornega zvoka, ki jih človek ne bi zaznal in s tem zmanjša velikost dokumenta. Po standardu MPEG poznamo tri različne vrste stiskanja; nivo 1 - faktor 4:1, nivo 2 - faktor 6:1 do 8:1 in nivo 3, ki ima faktor stiskanja od 10:1 do 12:1. Primer: zapis zvoka v priljubljenem formatu MP3 pri vzorčenju 128 Kb/s ponuja razred stiskanja okoli 11:1.


Ko smo posneli zvok in ga shranili v računalnik, lahko  začnemo z obdelavo zvoka. Najprej si naredimo kopijo originalnega posnetka, preden začnemo z obdelavo zvoka.

Najpogostejše aktivnosti za obdelavo zvoka so:
·       prirezovanje
·       rezanje in kopiranje zvoka
·       odstranjevanje šuma
·       dodajanje učinkov

Pri prirezovanju odstranimo  na primer začetni in končni zvočni zapis, ki predstavlja zapis, v katerem ni ničesar ("mrtvi zapis"), tako da se zvočni zapis res začne in konča pravočasno.

Pri rezanju zvoka lahko odstranimo dele zvoka, kjer imamo, na primer pri govoru besede "eee" ali "hmmm". Lahko pa tudi odrezane dele prenesemo na drugi del zvočnega posnetka. 

Funkcijo odstranitev šuma uporabimo za odstranjevanje šumov iz ozadja (kašljanje, hrup prometa, hrup koncerta itd.).


Funkcijo dodajanje učinkov uporabimo za dodajanje različnih dodatnih učinkov ali pa zvoku uredimo glasnost, višino tona, hitrost ali tempo. Lahko dodamo tudi odmev in izenačimo glasnosti. Katere učinke imamo na voljo je odvisno od kakovosti in funkcionalnosti programa za obdelavo zvoka.

Ni komentarjev:

Objavite komentar